Poleg teh temeljnih del, je iz?la v pionirskem ?asu astronavtike ?e vrsta drugih teoreti?nih razprav. Za tovrstno literaturo je bilo posebno plodno prav leto 1929. V tem letu so se ponovno odlikovali tudi trije vode?i pionirji: Ciolkovski je v razpravi Kosmi?eskie raketnie poezda - Vesoljska raketna vozila objavil teorijo o ve?stopenjskih raketah, Goddardje v poskusne namene izstrelil prvo raketo z merilnimi napravami, Oberth pa je izdal svojo tretjo knjigo Wege zur Raumschiffahrt - Pota do vesoljskih poletov. Tem delom pa se je v letu 1929 enakovredno pridru?ila ?e Poto?nikova knjiga, ki je kriti?no in selektivno zdru?ila do tedaj objavljena teoreti?na izhodi??a za vesoljske polete v enoten sestav, obdelala

Naslovna stran originalne izdaje Poto?nikove knjige. Zalo?nik je ponudil knjigo v branje z oznako: Lahko osvojljiva predstavitev najve?jega tehni?nega vpra?anja ?love?tva v prihodnosti.

najpomembnej?a vpra?anja o na?inu in smislu ?lovekovega bivanja in delovanja v vesoljskem prostoru, sistemati?no na?ela tovrstne probleme in nevarnosti ter odgovorila nanje z ustreznimi tehni?nimi re?itvami, od katerih so bile mnoge presenetljivo nove in originalne, v celem pa je pomenila pravi strate?ki na?rt za ?lovekov prodor v izvenzemeljski prostor in proti nebesnim telesom - vse do drugih planetov in celo zvezd.

Knjiga, ki v za?etku ni vzbudila ?ir?e pozornosti, je ponovno iz?la ?e v letu 1938, kljub temu pa je dandanes precej?nja redkost. ?e zlasti od za?etkov uresni?evanja vesoljskega prodora pa do?ivlja, obenem s potrditvami avtorjevih stali?? in napovedi, vse vi?ja ovrednotenja. Najvi?je priznanje ji je izrekel Wernher von Braun (1912-1977). Ta sloviti nem?ki in kasneje ameri?ki raketni strokovnjak se je pridru?il Oberthovi skupini leta 1930. Leta 1936 je prevzel vodstvo gradnje in nato delovanja nacisti?nega raketnega sredi??a Peenemiinde, kjer so razvili zloglasno raketo V-2, po vojni pa je pre?el v ZDA. Tu so pod njegovim vodstvom leta 1958 izstrelili prvi ameri?ki umetni satelit. O Poto?nikovi knjigi je Braun zapisal, da je bila »u?benik meni osebno, dr. Ernestu Sthulingerju in ostalim graditeljem vesoljskih vozil v Marchall Space Flight Centru v Huntsvillu«. O njenem avtorju pa je zapisal, da »sodi nedvomno med vesoljske pionirje, ki so prispevali k realizaciji vesoljskega programa levji dele?«.3

Za Slovence je ?e posebej zanimiv slovenski izvor Hermana Poto?nika. Njegov rod izhaja po o?etovi strani iz Zgornjega Razborja pri Podgorju pri Starem trgu pri Slovenj Gradcu in mu doslej opravljene raziskave slede v za?etek 18. stoletja.4 Tu seje leta 1841 rodil Hermanov

³ W. Braun, WorJd astronautic's enciclopedy, Larouse edition, Pari? 1966.

⁴ In?. Bernhard Poto?nik je izdelal rodoslovje Poto?nikov do ok. 1720.

..... pionirja Hermana

o?e Jo?ef, mornari?ki zdravnik v Pulju. V vojno mornarico je vstopil 28. junija 1866 ?e kot zdravnik in je dobil za?etni ?in zdravnika korvete (kar ustreza majorskemu ?inu v kopni vojski). ?e tri tedne kasneje, 20. julija 1866, se je udele?il slovite bitke pri Visu, kjer je avstro-ogrsko ladjevje pod Tegetthoffovim poveljstvom porazilo italijansko mornarico. V naslednjih letih je takole napredoval: 1869 zdr. fregate, 1874 zdr. bojne ladje, 1890 ?tabni zdravnik (general; verjetno ob upokojitvi). Umrl je 10. marca 1894.⁵

Hermanova mati Minka pa izhaja iz rodu Koko?ine-kov, ?e?kih priseljencev, ki so prihajali v Slovenijo lon?a-

⁵ Kvalifikacijska listina 179/4374 v Vojnem (mornari?kem) arhivu na Dunaju.

rit za potrebe tukaj?njega steklarstva (pohorske gla?ute). Njen prastari o?e Franc je pri?el iz Plzna v prvih letih 19. stoletja, leta 1811 pa si je v Vitanju zgradil hi?o. Poro?en je bil z Jo?efo Srebotnik, ki mu je rodila dvanajst otrok. Njun prvorojenec Franc, Minkin stari o?e, je bil sodnik v Slovenj Gradcu, poro?en je bil s Kamilo Ora?, materjo osmih otrok; njun ?esti otrok Jo?ef se je po preselitvi dru?ine v Maribor rodil ?e v tem mestu. Kasneje sije kot vinski veletrgovec pridobil precej kapitala in je posegel tudi v lokalno politi?no ?ivljenje, tako da so po njegovi smrti poimenovali po njem celo neko mariborsko ulico Kokoschinegg Strasse (sedanji Tom?i?ev drevored). Leta 1875 seje poro?il s Pavlino Delago, s katero sta imela ve? otrok, med njimi Marijo-Minko⁶

⁶ Podatki dr. Janko Rupnik

Tole hi?o v Vitanju si je L 1811 sezidal Franc Koko?inek, prastari o?e Minke, poro?ene Poto?nik, Hermanove matere

O Hermanov! materi ni znanih rojstnih in smrtnih podatkov, ker so tovrstni dokumenti za tisti ?as uni?eni. Vsekakor je bila dosti mlaj?a od svojega mo?a Jo?efa Poto?nika, ki je bil celo tri leta starej?i od tasta. Minka je imela ob njegovi smrti ?ele okoli dvajset let, pa je bila ?e mati ?tirih otrok: Herman je imel ?e brata Adolfa in Avgusta ter sestro Franzi. Adolfje postal vi?ji mornari?ki ?astnik, po upokojitvi je ?ivel skupaj s Hermanom na Dunaju (Neutorgasse 1) in se je ?ele po bratovi smrti poro?il z lise Jasper. Drugi Hermanov brat, Avgust, sije prav tako izbral mornari?ki poklic, vendar je umrl ?e kot gojenec mornari?ke vojne akademije na Reki. Hermanova sestra Franzi pa se je poro?ila z mornari?kim zdravnikom Valentin?i?em, po prvi svetovni vojni zobozdravnikom v Mariboru.⁷

Herman Poto?nik se je rodil 22. decembra 1892 v Pulju. Ko mu je bilo komaj 14 mesecev, mu je umrl o?e. Mlada vdova Minka Poto?nik seje zatekla na o?etov dom v Mariboru. V tem mestu je ?ivel Herman do konca osnovnega ?olanja. Ni?jo voja?ko realko je nato obiskoval v Fischauu, vi?jo ?olo iste usmeritve pa v moravskih Hranicah (Weisskirchen). V letih 1910-13 je obiskoval tehni?ko vojno akademijo v Modlingu, kon?al jo je kot strokovnjak za ?elezni?ke in mostovne gradnje s poro?ni-?kim ?inom. Po prvem letniku so mu kot osebno oznako vpisali: obna?anje v skladu s predpisi, ob koncu akademije pa: nekoliko svojevoljen in samozavesten, vendar pa resen in prizadeven.⁸

Mladega oficirja je ?e leto dni po kon?anem ?olanju zajela prva svetovna vojna. Prvo vojno leto je prebil na srbskem boji??u, napredoval v nadporo?nika, nato so ga poslali v Galicijo. V letih 1915-17 je bil spet v Srbiji in Bosni, ob preboju so?ke fronte pa so ga poslali na to boji??e. Zadnje leto vojne je tako pre?ivel med So?o in Piavo, kjer je najprej gradil ?elezni?ke proge in mostove, dokler je avstro-ogrska vojska napredovala, nato pa jih je ru?il.

⁷ Podatki dr. Avgust Munda

⁸ F. Svkora: Pioniere der Raketentechnik aus Osterreich, Blatter tur Technikgeschichte 22, Dunaj 1960, str. 199.

Herman Poto?nik kot nadporo?nik

Otro?tvo in osnovno ?olanje v Mariboru ter vojskovanje na so?kem boji??u sta bili edini dalj?i obdobji, ko se je Herman Poto?nik zadr?eval v domovini svojih slovenskih prednikov, kajti po vrnitvi iz vojne je ?ivel do smrti na Dunaju. Vojna leta so morala usodno na?eti njegovo zdravje, saj so ga ?e leta 1919 upokojili s stotni?kim ?inom, ?eprav mu je bilo takrat ?ele 27 let. V letih 1918-22 je nato ?tudiral strojni?tvo na Tehni?ki visoki ?oli za elektrotehniko in strojni?tvo na Dunaju. Leta 1925 je diplomiral kot in?enir - specialist za raketno tehniko. V tak?no specializacijo ga je morda usmerilo sodelovanje v univerzitetnem dru?tvu za letalsko tehniko, ki je imelo tudi svoj raketni oddelek.⁹

Po diplomi se Herman Poto?nik ni zaposlil, kar sta mu nedvomno prepre?evala na?eto zdravje in splo?na brezposelnost, marve? je ostal pri bratu Adolfu, s katerim je v letih hude gospodarske krize delil pomanjkanje na robu gladovanja. V naslednjih ?tirih letih se je povsem posvetil delu za prihodnost raketne in vesoljske tehnike. Tovrstno avstrijsko prizadevanje je bilo tedaj -po zaslugi Maxa Valiera, Eugena Sangerja, Guida Pirqueta in drugih, med katere ?tejejo Avstrijci tudi Obertha s Sedmo-gra?kega - dokaj ?ivahno. Ti pa so imeli Poto?nika bolj za fantasta, zato je ?ivel dokaj osamljeno, ?eprav je bil sicer kljub bolezni vesele narave. Povezoval se je edinole z Oberthovim o?jim krogom -po Oberthovi lastni izjavi sta si pionirja raketne in vesoljske tehnike dopisovala.¹⁰ V tem krogu se je spoznal tudi z zalo?nikom R. C. Schmidtom, ki je kasneje izdal njegovo knjigo. Te povezave so Poto?nika ?e bolj usmerile na nem?ki sever, zato je prevzel psevdonim Noordung. Nepotrjeno dru?insko izro?ilo pa ve povedati, da je v teh letih obiskal tudi sorodnike v Sloveniji, kjer je iskal izbolj?anja svojega

⁹ Po pripovedovanju Zla tka Bisaila iz Gorice (It.), enega prvih slovenskih raketnih pionirjev-praktikov, ki je bil v dvajsetih letih prav tako ?lan univerzitetnega dru?tva za letalsko tehniko na Dunaju.

¹⁰ H. Oberth leta 1983 Vojku Kogeju, glej S. Sitar: Poto?nik in Oberth: ?iveti v vesolju!, Dnevnik 31. avg. 1985.

na?etega zdravja. Toda bolezen -plju?na tuberkuloza -je nezadr?no napredovala. Oberthova druga izdaja knjige Raketa v planetarnem prostoru ga je po diplomi leta 1925 spodbudila k ustvarjalnemu dialogu. Iz teh zapiskov se je nato za?el porajati njegov samostojni knji?ni tekst. Poto?nik ga je zasta vil zelo temeljito, ko pa mu je v tekmi s hitro napredujo?o boleznijo za?elo zmanjkovati ?asa, je drobnjakarsko postopnost polagoma zamenjaval z vse bolj hlastajo?im vizionarstvom, kipa je ostajalo vseskozi pod nadzorom njegovega in?enirskega znanja in odlo?ujo?im kriterijem tehni?ne uresni?ljivosti. Prav ta dramati?ni razvoj znotraj Poto?nikove knjige je ob njenem branju jasno razviden in ji daje ?e dodatno razse?nost. Naposled, najbr? ?e v letu 1928, je bila knjiga z grobo skiciranimi sklepnimi poglavji kon?ana in avtor je na smrtni postelji ?akal na njen izid. Do?akal ga je, a je ?e v letu izida svoje knjige, 27. avgusta 1929 podlegel bolezni. Pokopali so ga na evangelikanskem oddelku osrednjega pokopali??a Dunaj-Simmering. Zaradi nekoliko prekora?enega roka za podalj?anje najemnine je toga administracija kasneje grob, za katerega je skrbela Adol-fova ?ena lise Jasper, prekopala, tako da danes ni ve? ugotovljiv.¹¹ Vse kar je ostalo za Hermanom Poto?nikom, je v pri?ujo?i knji?ici.

57 let po izidu originala dobivamo Poto?nikovo delo tudi v sloven??ini.12 Prevoda ni bilo lahko opraviti, saj so se za?ele te?ave ?e pri naslovu. »Die Befahrung« pomeni po slovensko »vo?nja po«, vendar ne brez ostanka, saj so mo?ni in ustrezni tudi drugi pomenski odtenki: potovati, iti v ali biti v, osvojiti. Poto?nik je pisal svojo knjigo v ?asu, ko za raketno in vesoljsko tehniko niti nem??ina ?e ni imela ustrezne terminologije. Ob sedanjem prevajanju pa pride do pomisleka, ali ostajati pri Poto?nikovih posebnostih in njihovem dobesednem prevodu ali uporabljati za to podro?je medtem tudi v sloven??ini ?e precej bogato besedje. Da bi dosegel kar najve?jo razumljivost, hkrati pa zvestobo avtorju in njegovemu na?inu izra?anja, se je prevajalec odlo?il za srednjo pot.

¹¹ lise Poto?nik Jasper v pismu dr. A. Mundi 27. nov. 1969

¹² Poto?nik je napisal svojo knjigo v nem??ini, v svetovni literaturi ga navajajo obi?ajno kot Avstrijca, vendar pa ve?inoma opozarjajo tudi na njegov slovenski izvor. E. Dolezal v Geschichte des VVeltraums, Dunaj 1967, pa pi?e dobesedno: »In?. Herman Poto?nik je pra vzapra v samo kamen?ek v barvitem mozaiku slovenske inteligence, ki je ?ivela in ustvarjala na Dunaju ter v drugih evropskih prestolnicah. Slovenski diplomirani in?enir Herman Poto?nik je bil prvi sodobni kreator vesoljskih satelitov, ki je obenem zdru?eval v sebi izredni znanstveni in strokovni potencial...« Citirano po S. Tarman: In?. Herman Poto?nik, o?e vesoljske baze in umetnega satelita, Obzornik 1970, ?t. 5, str. 376.

Poto?nikova knjiga obsega v originalni izdaji 188 o?tevil?enih strani formata A 5. Opremljena je s 100 slikami, ki jih je risal avtor sam, pet ve?jih slik pa je v tonski izvedbi in pretisnjenih z barvnim odtenkom (ki pa smo ga v na?i izdaji opustili). Da pa bi sicer ohranili tudi v slikovnem delu ?imve?jo podobnost z originalom, smo v slike vrisane nem?ke tekstovne komentarje v celoti ohranili, za njihovo prevajanje pa dodali slovar?ek k podpisom.

Avtor je razdelil snov v 62 (neo?tevil?enih) poglavij z uvodom in zaklju?kom. ?eprav tega sam ni storil, pa je mogo?e ta poglavja zdru?iti v ?tiri tematsko zaokro?ene dele. V prvem, 19 strani originala obsegajo?em delu obravnava gravitacijo, problematiko njenega premagovanja pri vesoljskih poletih in reakcijo kot primerno na?elo za vesoljski pogon. V drugem delu pi?e o izstrelitvi, poletu in vrnitvi vesoljske rakete; ta del obsega 69 strani. Tretji del obsega 67 strani in obravnava probleme ?lovekovega bivanja v vesolju, daje lastne tehni?ne re?itve teh problemov s konstrukcijskimi nadrobnostmi obljudenih zemeljskih satelitov ter razmi?lja o njihovih znanstveno-tehni?nih koristih, pa tudi o mo?nosti izrabe v vojne namene. V ?etrtem, 25 strani obsegajo?em delu pa pi?e o potovanjih k tujim nebesnim telesom.

Svojo knjigo, v kateri je zbral v sestav toliko daljnovidnih re?itev za polete v vesolje in bivanje ljudi v vesoljskih razmerah, je za?el v slogu ?olskega u?benika ali popularnega poljudnoznanstvenega dela: bralce najprej seznani z zakonitostmi gravitacije in mo?nostmi njenega premagovanja, pa tudi koristne izrabe pri vo?nji po vesolju. Topovska izstrelitev, kot jo je slikovito opisal Jules Verne, ne pride v po?tev. Za vesoljska vozila je primeren le raketni pogon, dokazuje in?. Poto?nik. Sledi kratko, a zanimivo poglavje, ki je s prikazom fantazijskih in znanstveno utemeljenih predlogov prava kratka pred-zgodovina raketne in vesoljske tehnike. Prvega omeni pesnika Cyranoja de Bergeraca in njegove fantazijske zamisli za raketno vozilo (romana Potovanje na Luno 1. 1649 in o dr?avah na Luni in Soncu I. 1652). Sledi omemba u?enjaka Isaaca Nevvtona, avtorja zakona o akciji in reakciji, knji?no objavljenega leta 1687. Leta 1841 je prijavil Angle? Charles Golightly patent za raketni letalni stroj na parni pogon. Leta 1893 je objavil svoje zamisli za raketne naprave Nemec Hermann Gansvvindt in v istem ?asu Rus Konstantin Ciolkovski. Pisatelj Jules Verne je v svojih delih Potovanje na Luno 1. 1865 in Okrog Lune 1867 omenjal tudi uporabo raket in umetni satelit. Docela izdelano zamisel za raketno vesoljsko letalo pa je ponudil v svojem romanu Na dva planeta Kurt Lassvvitz leta 1897.

Na tem mestu je potegnil Poto?nik ?rto lo?nico in tostran znanstveno podprtih iskanj navedel najprej Go-dardovo knjigo Metoda za doseganje najve?jih vi?in iz 1. 1919, za njo pa ?e Oberthovo delo Z raketo v planetarni prostor iz 1. 1923. Knjigo Maxa Valiera Prodor v vesoljski prostor iz 1. 1924 je ozna?il predvsem kot delo, ki je bilo pomembno za popularizacijo tega podro?ja. V naslednjem letu je iz?la ?tudija essenskega in?enirja dr. Wal-therja Hohmanna O dosegljivosti nebesnih teles. Leta 1926 je sledil tem objavam dunajski kemik dr. Franz von Hoeft, v letih 1925 in 1927 pa so iz?li tudi novi spisi K. Ciolkovskega. K tem delom je Poto?nik pripisal ?e knjigo Otta W. Gailla Z raketno mo?jo v vesolje, ki je iz?la leta 1928.

Navedena imena nudijo vpogled, katera dela in avtorje je Poto?nik vsaj posredno poznal. ?e pa pregledamo s tega vidika celo knjigo, si lahko ustvarimo tudi predstavo, po kom se je najve? zgledoval (sam uporabljene literature posebej ne navaja): ve? kot dvajsetkrat omenja Obertha, ve? kot desetkrat Hohmanna, ve?krat ?e God-darda in Hoefta, dvakrat Ciolkovskega in Keplerja ter Valiera in Verna, po enkrat se pojavijo Cyrano, Einstein, Gail, Ganswindt, Golightly, Lasswitz, Lorenz, Nernst in Nevvton. Najve?krat omenjenima Oberthu in Hohmannu posve?a tudi posebni poglavji. Plodni dialog med Poto?nikom in Oberthom pa zaslu?i ?e natan?nej?o osvetlitev. Oberth je v svojem delu Wege zur Raumschiffahrt leta 1929 (isto leto je iz?la Poto?nikova knjiga!) kar na devetih mestih polemiziral s Poto?nikom. Omenja ga vedno kot Noordunga in z njim enakovredno razpravlja o nekaterih in?enirskih ali fizikalnih nadrobnostih, pri tem pa je ?e posebej pomembno, da mu sicer posredno, a povsem jasno priznava avtorstvo geostacionarnega satelita.¹³

¹³ H. Oberth: Wege zur Raumschiffahrt, Munchen in Berlin 1929. Vsiljuje se misel, da je moral Oberth poznati Poto?nikovo pisanje ?e iz rokopisa, da ga je lahko upo?teval v svoji knjigi, ki je morala biti so?asno v tisku. - O Poto?nikovem avtorstvu geostacionarnega satelita na str. 385.

Drugi del svoje knjige je Poto?nik namenil raketi kot vesoljskemu gonilu, njeni u?inkovitosti in delovanju v posameznih fazah poleta. Pri tem je o tedaj poznani tehnologiji menil, da vesoljske polete ?e lahko omogo?a, da pa bodo minila ?e »leta in desetletja«, dokler nebodo premagane vse pri tem nastajajo?e tehni?ne te?ave. Prav tako je pravilno napovedal uporabo za vesoljske potrebe razvite tehnike v vsakdanjem ?ivljenju na Zemlji, svaril pa je pred mo?nostmi njene zlorabe v vojne namene, saj bi se z uporabo raket preneslo bojevanje s frontne ?rte globoko v zaledje, kar bi pomenilo totalno vojno.¹⁴

Dvajsetino svoje knjige je namenil problematiki raket s krili, pregledal je ve? ina?ic njihovega leta Zemlja-brezte?nostni tir-Zemlja in napovedal uporabo raketo-planov ne le za vesoljske polete, marve? tudi za hitro premagovanje ve?jih razdalj na Zemlji. 52 let pred poletom prvega shuttla je obdelal v glavnih obrisih celoten polet tak?nega vozila pri obkro?enju na?ega planeta, opisal je posamezne faze njegovega letenja, nere?en pa mu je ostal le problem vstopanja v gostej?e zra?ne plasti, o ?emer tedaj ?e ni mogel razpravljati brez najnujnej?ih eksperimentalnih rezultatov.¹⁵

Najve? originalnih zamisli in re?itev je ponudil v tretjem delu svoje knjige, posve?enem v glavnem obleta-vanju Zemlje po brezte?nostni kro?nici. ?e takoj na za?etku tega dela je razlo?il tudi v ?tevil?nih podatkih to?no izdelano zamisel za geostacionarni satelit, ki bi z enako kotno hitrostjo kot to?ka na ekvatorju pod njim, venomer kro?il nad njo. Moral bi biti 42 300km oddaljen od zemeljskega sredi??a ali 35 900km od povr?ine, kro?il

¹⁴ O Poto?nikovih napovedih vojne nevarnosti iz vesolja glej S. Sitar: Poto?nikov vesoljski program, Na?a obramba 1982, ?t. 8-9, str. 52-3, z glavnimi povzetki tehle P. misli: raketa je lahko tudi oro?je, pred opazovanjem iz vesolja ni mogo?e ni?esar skriti, iz vesolja bo mogo?e uni?evati ?ivljenje na Zemlji z najstrahotnej?imi oro?ji.

¹⁵ Na Poto?nikov izdelani koncept raketoplana in njegovega letenja v izvente?nostni prostor in okoli Zemlje je opozoril neposredno po uspe?ni izstrelitvi prvega shuttla S. Sitar: In?enirje segal po zvezdah. Nedeljski dnevnik 7. jun. 1981.

Shemati?na risba, ki ponazarja, daje in?. H. Poto?nik v osnovi obvladoval in pravilno napovedoval ?e vse faze leta raketoplana okoli Zemlje, le za natan?nej?e predvidevanje vstopa v gostej?e zra?ne plasti mu je manjkalo eksperimentalnih podatkov

pa bi s hitrostjo 3080m/sek. - Ve?krat se je ?e*vnela razprava, kdo je pravi in prvi avtor zamisli za tak?en satelit. Pripisovali so jo Ciolkovskemu, Clarku in ?e komu. Arthur Clarke pa je na tak?na ugibanja sam odlo?no odgovoril, da je Ciolkovski sicer res ?e leta 1895 pisal o geostacionarnem konceptu, vendar pa je prvi in?enirsko na?rtoval vesoljsko postajo na tak?ni kro?nici Poto?nik, medtem ko naj bi Clarke sam leta 1950 prvi predlagal uporabo geostacionarnih satelitov v komunikacijske namene.¹⁶

Ko je Poto?nik na?rtoval geostacionarno ali na poljubni brezte?nostni kro?nici okoli Zemlje kro?e?o obljudeno vesoljsko postajo, se je spopadel z vpra?anji na?ina pre?ivetja, dela in tudi smisla ?lovekovega bivanja v zanj neprimernem vesoljskem prostoru: z velikimi obremenitvami pri mo?nem pospe?evanju, brezte?nostnim stanjem in ?lovekovim po?utjem v njem, kako ?loveku zagotoviti v brezzra?nem in breztoplotnem prostoru za obstoj in delo neobhodne pogoje, kako ga oskrbeti z zrakom, vodo, hrano, svetlobo, mo?nostmi komuniciranja. Poto?nik je poiskal na ta vpra?anja najprej na?elne odgovore, nato pa je zasnoval vesoljsko postajo, v kateri bi imela posadka vse najnujnej?e pogoje za ?ivljenje in delo, vklju?no z umetno gravitacijo.¹⁷ Vesoljsko stanovanjsko kolo, podobno orja?kemu avtomobilskemu kolesu z naperami, valjasti observatorij in son?na toplotnomehansko-elektri?na energetska centrala so - poleg geo-stacionarnega satelita - najpogosteje omenjane Poto?nikove originalne zamisli. Niso pa mu bile zadostne same po sebi. Med koristmi ?lovekovega bivanja v tak?ni postaji »na robu vesolja« je navajal opazovanje drugih nebesnih teles brez atmosferskih motenj, opazovanje zemeljske povr?ine v najrazli?nej?e namene od kartografskih prek prometnih (opozarjanje ladij na ledene gore in neurja) do voja?kih.18 V vesoljskih razmerah bi izvajali fizikalne in kemijske poskuse, kakr?ni na Zemlji niso mogo?i. Zaradi brezte?nosti bi bilo mogo?e graditi po velikosti skoraj neomejene teleskope in zrcala, slednja bi lahko spreminjala no?i na Zemlji v ve?en dan, s tem pa tudi klimatske razmere (topljenjepolarnega ledu bi omogo?ilo namakanje pu??av). S tak?nih satelitov bi bilo mogo?e komunicirati z Zemljo - Poto?nik je predvideval predvsem opti?no komuniciranje s svetlobnimi signali, pa vendar, ideja o »komunikacijskem satelitu« je zgodnej?a kot pri Clarku, je ?e Poto?nikova. Na to dejstvo je opozoril tudi vVernher von Braun neposredno pred izstrelitvijo prvega tak?nega satelita leta 1963: »Ameri?ki telekomunikacijski satelit syncom bo stal natan?no 35,7 tiso? km nad Zemljo, njegova hitrost pa bo enaka rotacijski hitrosti Zemlje. Oddaljenost od Zemlje in celo pribli?no to?ko v vesolju je ?e leta 1928 z zavidljivo natan?nostjo dolo?il stotnik avstrijske vojske, in?enir Herman Poto?nik. Njegova knjiga Problem vo?nje po vesolju je bila zgodovinska prelomnica v svetovni vesoljski in raketni tehniki.¹⁹

¹⁶ A. Clarke v Spaceflight 11. nov. 1982. Poto?nikovo avtorstvo geosta-cionarnega satelita potrjuje veliko drugih pomembnih avtorjev, npr. W. Ley: Rockets and space travel, New York 1948, str. 290: »Noordungovi na?rti so bili od vseh doslej najve?jega zgodovinskega pomena.«

¹⁷ Leta 1980 je bilo v Miinchnu posvetovanje Academia Cosmologica Nova in tedaj je dr. Hubert Grunhofer, general in sanitetni ter medicinski in?pektor zahodnonem?ke vojske govoril o H. Poto?niku. O njegovi knjigi je izjavil, da je bila »prva sistemati?na raziskava skoraj vseh problemov, ki jih je bilo treba re?iti za polet ?loveka v vesolje.« Glej: H.J.H.: Erinnerun-gen an den k.u.k. Hauptmann Potocnik-Noordung, Soldat und Technik 1980, ?t. X, str. 396.

¹⁸ O Poto?nikovih predvidevanjih uporabe satelitov za prou?evanje

zemeljske povr?ine iz vesolja glej S. Sitar: In?. H. P.....Geodetski vestnik 1981, zv. 3, str. 182-3.

¹⁹ Isti vir kot 3. Glej tudi S. Sitar: Poto?nikov izum za svetovno televizijo, Dnevnik 15. dec. 1981.

Syncom 1 je leta 1963 pomenil prvo uresni?itev Poto?nikove zamisli za geostacionarni satelit v komunikacijske namene

V ?etrtem, zadnjem delu svoje knjige, pi?e Poto?nik o potovanjih k tujim nebesnim telesom. V doglednem ?asu napoveduje polete vsaj na bli?nje planete na?ega oson?ja. Da pa bi lahko letali do drugih zvezd, bi bilo potrebno razviti novo tehnologijo z jedrskim ali foton-skim pogonom. Poto?nik je dopu??al mo?nost, da obstaja zemeljskemu podobno ?ivljenje ?e kje v vesolju, bolj pa je verjel v to, da bi bilo drugje ?ivljenje povsem druga?no od na?ega. ?e dalje kot s svojo tehni?no fantazijo, je ?el Poto?nik z ?e kar bivanjsko ozna?eno filozofijo, pa ?epra v jo je kot tehnik razvil na kratko in v literarni obliki. Kakor je za?el, pa je knjigo tudi kon?al z mislijo, da vo?nja po vesolju ni ve? nedosegljivo sanja?tvo, marve? ?e povsem tehni?no obvladljiva skoraj?nja prihodnost.

Zgo??enost zadnjih poglavij, ?e posebej v primerjavi z nadrobno raz?lenjenostjo in izdelanostjo prve polovice knjige, ka?e, kako je Poto?nik proti koncu svojega dela v boju z boleznijo in tekmi s smrtjo vse bolj hitel s pisanjem. Tako ni mogel vklju?iti in ?ir?e razviti marsikatere zamisli, s katerimi bi, ?e bi se mu povrnilo zdravje, lahko napolnil ?e kak?no knjigo. Tako pa so se z njimi morda okoristili drugi. Eno tak?nih Poto?nikovih zamisli je ob?irneje prikazal v svoji knjigi Ljudje v vesolju H. Oberth 31 let po Poto?nikovi smrti.²⁰ »Noor-dung je ?e leta 1930« - tu se moti Oberth za eno leto -»objavil dva projekta, stanovanjsko kolo in valj. ?e ju ustrezno pove?amo, predstavljata osnovo za umetno naselje v vesolju. Pri zunanjih postajah gre le za opori??a in vesoljska pristani??a, pri Noordungovih projektih pa za naseljevanje ljudi v samem vesolju. Lahko se prepri?amo, da se nam tako odpirajo mo?nosti, kakr?nih nam ne nudi noben planet ali mesec«

Tako je Oberth leta 1954 potrdil Poto?nikovo prvenstvo pri na?rtovanju naprav za trajnej?e bivanje ljudi zunaj zemeljske atmosfere in privla?nosti. V svoji knjigi je Poto?nik pisal o stanovanjskem kolesu s premerom 30m in valju — vesoljskem laboratoriju, v katerega bi se lahko zatekla posadka iz kolesa, ?e bi se to pokvarilo. Toda Oberth je o?itno poznal ?e bolj fantasti?ne Poto?nikove zamisli, ki jih ni v njegovi knjigi, ali pa jih je po logi?ni poti sam izvedel iz njegovih zasnov. Stanovanjsko kolo naj bi s premerom 6-8km kro?ilo okoli Sonca v dvakratni zemeljski oddaljenosti. ?e bi se tak?no kolo zasukalo vsakih 110-126 sekund okoli sredi??ne osi, bi centrifugalna sila na obodu ustvarjala umetno gravitacijo enako zemeljski (Poto?nik je izra?unal, da bi se moralo stanovanjsko kolo s premerom 30 m za isti u?inek zavrteti za cel krog vsakih 8 sekund). Stanovanjski valj naj bi imel prav tako 8km premera, dolg pa naj bi bil deset ali celo nekaj sto ali tiso? kilometrov! V notranjosti naj bi bila zemeljski enaka atmosfera, dno bi bilo prekrito z zemljo, umetna svetila pa bi omogo?ala uspevanje rastlinju, medtem ko bi ljudje prebivali v visokih stavbah kot na Zemlji in bi na »nebu« svojega umetnega vesoljskega prebivali??a gledali nasprotno pokrajino, kako visi »z glavo navzdol«. To bi bil nekak?en »votli svet«, razvija Oberth dalje Poto?nikovo zamisel. In pristavlja, da bi bilo mogo?e zgraditi tak?en valj v kak?nih tristo letih, saj bo napredna tehnika omogo?ila za?etek njegove gradnje ?e v na?em stoletju: »Vse, kar je ?love?tvo doslej ustvarilo in poskusilo na tem podro?ju (potrebnem za ?love?ko sre?o), bodo mogli prebivalci vesoljskega valja vzeti s seboj. Poleg tega bodo lahko izkori??ali vse prednosti zmanj?ane te?nosti. Lahko bi povsem izkoreninili vse bolezni, morali bi le poskrbeti, da v valju ne bi bilo bolezenskih klic. Ker bi za tak?ne vesoljske podvige vedno izbirali najbolj zdrave in sposobne ljudi, bi tam razvili v fizi?nem in kulturnem pogledu visoko organiziran dru?beni red.«

²⁰ H. Oberth: Menschen in VVeltraum, Dusseldorf 1956, citirano po hrva?kem prevodu Ljudi u svemiru, Zagreb 1956, str. 217-225. Glej tudi S. Sitar: Poto?nik in Oberth: ?iveti v vesolju!, Dnevnik 31. avg. 1985.

Ena izmed ?tevilnih risb Poto?nikovih ?e neuresni?enih projektov: vesoljska postaja v obliki kolesa. Iz knjige Zesch-Lenotti: Triumphe der Technik, ki je iz?la na Dunaju 1. 1963

Tako dale? je dozorela Poto?nikova vizija v Oberthovi interpretaciji neposredno pred dejanskim vstopom ?loveka v vesoljski prostor. To in?enirsko podprto vizionarstvo zagotavlja Poto?niku stalno mesto v svetovni zgodovini astronavtike. Za nas pa je ?e posebej pomembno, da lahko pritrdilno odgovorimo tudi na drugi del vpra?anja, ali zdru?uje Poto?nika z nami le njegov izvor ali se njegovo pionirsko delo v raketni in vesoljski tehniki tudi povezuje s podobnimi prizadevanji med Slovenci.²¹

Prvi Slovenci, ki so se prakti?no ukvarjali z raketami, so bili pirotehniki; ta ve??ina seje z Gori?anom Ferdinandom Makucem povezala z dejavnostjo slovenskih letalskih pionirjev. Makuc je bil tudi prva znana ?rtev tega poklica pri nas: ko mu je tik pred za?etkom prve svetovne vojne razneslo delavnico, so izgubili ?ivljenje ?e njegova ?ena in pomo?nik. Makuc je prijateljeval in sodeloval z bratoma Rusjan. V ta krog je sodil tudi Julij Nardin, profesor fizike na realki v Idriji. Nardin seje ?e leta 1909 ukvarjal z raznimi poskusi in napravami, ki so delovale na osnovi reakcije. Ko je v letih 1909/10 gradil letalo, pa ni imel denarja, da bi kupil zanj motor, je razmi?ljal o njegovem startu z (raketno?) izstrelitvijo. Leta 1913 je zabele?il prijateljevo zamisel turboreakcijskega motorja; Nardinov prijatelj Franjo Bratina je ?e tedaj predvideval v letalstvu nadzvo?ne hitrosti, kasneje pa je vse ?ivljenje posvetil izumiteljstvu, predvsem izumljanju reakcijskega letalskega motorja, ki ga je prijavil v patentni postopek leta 1930, patent pa so mu priznali dve leti kasneje. V nadaljevanju razvoja te ideje je kombiniral svojo prvotno zamisel reakcijskega pogona z raketnim in je sredi 60-tih let na?rtoval zra?no plovilo z vsemi zna?ilnostmi lete?ega kro?nika.

²¹ Tu vklju?ujemo v spremno besedo o Poto?niku nekoliko prirejeni ?lanek S. Sitar: Raketno pionirstvo in Slovenci, Kozmoplov 30. jul. 1985. Tam so tudi opombe z literaturo o posameznih raketnih pionirjih.

ZguJujL /.umiril reakcijskega pogona tudi med drugimi izumitelji slovenskega rodu. Franjo Bratina je prijavil svojo tovrstno zamisel v patentni postopek 1. 1930

Julij Nar din je leta 1914 na?rtoval torpedo, za katerega je predvideval raketni pogon. Tako poganjani mati?ni torpedo brez posadke naj bi odplul v bli?ino sovra?nika, izstrelil proti njemu manj?a torpeda in se vrnil v doma?o luko, pri ?emer bi ga namesto posadke upravljal program s preluknjanega traku. Zaradi tega samokrmiljenega avtomata, in ker je hkrati razvijal tudi elektronko, velja Nardin za za?etnika kibernetike na Slovenskem. Z nekaterimi drugimi zamislimi - vse so iz leta 1914 - pa je vizionarno napovedal kasnej?a raketna oro?ja: njegov vodni torpedo naj bi izstrelili s topom ali odvrgli iz letala v posebnem stroku, ki bi odpadel ob prehodu iz zraka v vodo, tu pa bi za?el delovati raketni pogon.

Julij Nardin je predvideval raketni pogon projektih zrak-voda ?e leta 1914

V letih 1923/24 je izvedel serijo poskusov z raketnimi modeli lastne konstrukcije mornari?ki ?astnik slovenskega rodu Miroslav ?tumberger. Kot Nardin je sku?al razviti raketni vodni torpedo, vendar ne zgolj po teoreti?ni poti, marve? bolj s prakti?nim posku?anjem. 26. aprila 1924 je kot prvi Slovenec izstrelil raketo, ki je bila opremljena s krmilnimi ploskvami iz ?i?nega ogrodja, prekritega s platnom; zaradi velike hitrosti se je kmalu po startu deformirala in poskusa je bilo konec. V zadnjih dneh aprila ali prvih dneh maja 1924 je ponovil poskus z raketo z ohi?jem in krmili iz trdega lesa; tokrat je polet uspel v vseh treh fazah (vzlet, let, pristanek). Vsi ti poskusi so potekali v Boki Kotorski. Raketne motorje je ?tumbergerju izdeloval pirotehnik Gerehtsheimer v Sloveniji, za katerega ?tumberger ?e posebej navaja, da se je z raketarstvom ukvarjal znanstveno (verjetno pomeni to: teoreti?no in raziskovalno). Sam ?tumberger pa je ?e leta 1923 razmi?ljal o raketnem motorju na teko?e gorivo in je v tem in naslednjem letu tudi sestavljal tak?en motor, katerega-pa s skromnimi sredstvi ni mogel dokon?ati. ?tumbergerjevo raketno pionirstvo prenese svetovne so?asne primerjave.

Miroslav ?tumberger je ?e 1. 1924 izstrelil raketo na trdno t eksperimentiral z raketnim motorjem na teko?e gorivo

Leta 1928 se je posebno uspe?no ukvarjal z raketnimi poskusi Gori?an Zlatko Bisail kot ?tudent strojni?tva na Dunaju. Na teko?em je bil s takratno v nem??ini dosegljivo literaturo, bral je Obertha in druge avtorje. Zamislil si je projekt, po katerem bi na Luni oskrbeli zemeljskim podobne prilike, jo naselili z ljudmi in z eksplozijo vrgli s tira v vesolje. Tako naj bi naslednje generacije dosegle druga nebesna telesa. V tem letu je napisal tudi dalj?o znanstvenofantasti?no zgodbo Polet na luno.

Poskusi Fritza Opla z raketnim avtomobilom so 23-letnega ?tudenta, ki je bil tudi odli?en modelar, spodbudili h poskusom z raketnim pogonom njegovih letalskih modelov. 24. maja 1928 je uspe?no preskusil model raketnega letala RMF 1, ki je tedaj letel 300m dale? s povpre?no hitrostjo 150km na uro. RMF 2 je 15. junija

Bisail je bil v prvi polovici 20-tih let na strojnem oddelku tehni?ke visoke ?ole na Dunaju mlaj?i ?tudijski tovari? Hermanu Poto?niku. O njem ve tudi povedati, da je sodeloval s skupino avstrijskih raketnih pionirjev, ki so v okviru univerzitetnega letalskega dru?tva oz. njene raketne sekcije delali poskuse z raketo, ki so jo sami izdelali.

Tako se zgodnja raketna prizadevanja med Slovenci povezujejo tudi s Poto?nikom. Izid njegove knjige v sloven??ini pa je ?e dodatna prilo?nost, da se eden izmed mno?ice znanstvenikov in tehnikov slovenskega rodu, ki so odhajali in ?e odhajajo na delo na tuje, kjer sijih potlej laste, »vrne« mati?nemu narodu. ?lovek, ki se je miselno gibal po vesoljskih razse?nostih, pa seveda ne more biti predmet lokalnih interesov in presti?a, ampak pripada njegovo delo, ki ga je moderna astrona vtika deloma ?e uresni?ila, deloma ga pa ?e napoveduje na Poto?nikov na?in, vsemu ?love?tvu.

²² C. Klinckowstroem: Geschichte der Technik, Munchen/Ziirich 1959, str. 464-5.

H. Oberth: Wege zur Raumschiffahrt, Berlin 1929, str. 99, 152-3, 180, 222, 227, 257-9, 305, 351, 385. W. Ley: Rockets and space travel, New York 1948, str. 287, 290, 358.

A. Ananoff: Astronautique, Pariz 1950, str. 195, 198-203, 207.

H. Oberth: Menschen im VVeltraum, Diisseldorf 1956 -prevod v hrva??ino H. O.: Ljudi u svemiru, Zagreb 1956, avtor o P. str. 217-225, uredni?tvo str. 16. H. Gartmann: Traumer, Forscher, Konstrukteure; Diisseldorf 1956 - prevod v hrva??ino H. G.: Ljudi izza raketa, Zagreb 1957, str. 163.

F. Svkora: Pioniere der Raketentechnik aus Osterreich, Blater fur Technik, Dunaj 1960, str. 198-9. E. Zesch - W. Lenotti: Triumphe der Technik, Dunaj 1963, str. 12-5.

H. J. H.: Erinnerungen an der k.u.k. Hauptmann Poto?-nik-Noordung, Soldat und Technik 1980, ?t. 7, str. 396. R. Keimel: Poto?nik Hermann, Osterreichisches biogra-phisches Lexikon 1981, str. 232-3. K. Marquart: Raumstationen, Leipzig 1981, str. 17-9. A. Clarce, Spaceflight 1982, zv. 24, str. 429. J. Golovanov: Doroga na kosmodrom, Moskva 1982, str. 243-8.

L. ?ermelj: Z raketo v vesolje, Ljubljana 1959, str. 66-8. V. Ribari?: Cilj vesolje, Ljubljana 1961, str. 23. A. Pasternjak: Rojak - o?e vesoljskega sopotnika?, Delo 5. nov. 1969.

A. Pasternjak: Vesoljska baza - most med planeti, Tedenska tribuna 15. jan. 1970.

S. Tarman: In?. Herman Poto?nik, o?e vesoljske baze in umetnega satelita, Obzornik 1970, ?t. 5, str. 375-7. V. Murko: Starej?i slovenski znanstveniki in njihova vloga v evropski kulturni zgodovini - Astronomi, Zbornik za zgodovino naravoslovja in tehnike 2, 1974, str. 40. S. Sitar: Zmaga daljnovidnega genija, Nedeljski dnevnik 4. mar. 1979.

A. Pasternjak: Slovenski Jules Verne dvajsetega stoletja, 7 D 18. sept. 1980.

5. Sitar: In?enir je segel po zvezdah, Nedeljski dnevnik 7. jun. 1981.

Isti: Herman Poto?nik: Poto?nikov izum za svetovno televizijo, Dnevnik 15. dec. 1981.

Isti: Herman Poto?nik: Problem vo?nje po vesolju 1-4,

?ivljenje in tehnika 1981, ?t. 7-8 str. 77-83, ?t. 9 str.

14-20, ?t. 10 str. 34-41, ?t. 11 str. 56-60.

Isti: In?enir Herman Poto?nik - strateg prodora v vesolje,

Nova proizvodnja 1981, ?t. 4-6, str. 29-34.

Isti: Prou?evanje zemeljske povr?ine iz vesolja, Geodetski vestnik 1981, str. 182-3.

Isti: Poto?nikov vesoljski program, Na?a obramba 1982, ?t. 8-9, str. 52-3.

Isti: Raketno pionirstvo in Slovenci, Kozmoplov 1985, ?t. 7, str. 15-8.

Isti: Poto?nik in Oberth: ?iveti v vesolju!, Dnevnik 31. avg.1985.

Isti: Poto?nik Herman, Primorski slovenski biografski

leksikon, Gorica 1986 (v tisku).

Herman Poto?nik und sein Buch
Das Problem der Befahrung des Weltraums

Im Jahre 1929 erschien in Berlin das Buch Das Problem der Befahrung des VVeltraums, eins der grundlegenden VVerke aus der Pionierzeit der Astronautik. Der Verfasser, unterzeichnet mit dem Pseudonym Hermann Noordung, ist vaterlicher - und miitter-licherseits slovvenischer Abstammung und heifit Herman Poto?nik. Sein Vater Joseph wurde im Jahre 1841 im Dorf Razbor bei Slovenj Gradec geboren, seine Mutter Minka Koko?inek in Maribor. Da der Vater als Arzt in der osterreichisch-ungarischen Kriegsmarine in Pula tatig war, wurde dort am 22. Dezember 1892 auch sein Sohn Herman geboren. Nach Josephs Tod im Jahre 1894 zog die Mutter mit Kindern nach Maribor, wo Herman die Grundschule absolvierte, vvahrend er die Militarrealschule in Fischau und Hranice in Mahren besuchte. In den Jahren 1910—13 studierte er an der technischen Militarakademie in Modling und ervvarb nach Abschlufi der Studien als Fachmann fiir Eisenbahn-und Briickenbau den Grad eines Leutnants. Den Ersten VVeltkrieg verbrachte er auf Kriegsschauplatzen in Serbien, Bosnien, Gali-zien, vvurde Oberleutnant. Das Kriegsende erlebte er auf einem stidvvestlichen Kriegsschauplatz zvvischen So?a und Piave. Da er an Schvvindsucht erkrankte, vvurde er bereits 1919 mit dem Dienstgrad eines Hauptmanns in den Ruhestand gesetzt. Von 1918 bis 1922 studierte er in VVien Maschinenbau, Ingenieur vvurde er 1925, er nahm jedoch keine Arbeitsstelle an, sondern vvidmete sich ganz den Problemen der Raketen- und Weltraumtechnik. Seine Ideen wurden von vielen Zeitgenossen als uberspannt angesehen, ernst genommen vvurde er nur von Hermann Oberth und dessen Kreis, vveshalb er sich noch starker dem deutschen Norden verbun-den sah und daher das Pseudonvm Noordung annahm. Im VVett-kampf mit der schnell fortschreitenden Krankheit arbeitete er an seinem Buch und beendete es im Jahre 1928. Er stattete es mit 100 Illustrationen aus und erlebte noch dessen Erscheinen im folgenden Jahr. Er starb am 27. August 1929 und vvurde in VVien beigesetzt.

Poto?niks Buch vvurde im Jahre 1938 neu aufgelegt, in slovveni-scher Ubersetzung erscheint es nun zum ersten Mal auf dem Buchmarkt. In der Zvvischenzeit vvurden diesem Werk bereits hochste Bevvertungen zuteil. So schrieb Wernher von Braun, das Werk habe auf dem Gebiet der Raketen- und Weltraumtechnik einen vvahren Umbruch bedeutet und sei ein Lehrbuch fiir alle Techniker der Astronautik in der Generation des Verfassers gevve-sen. Auch die VVeltraummedizin sieht in Poto?nik einen ihrer Griinder. Heutzutage vvird dieses Buch in einer Reihe mit den Werken der Begriinder. der Begriinder der Astronautik genant, und der Verfasser zusammen mit Ciolkovski, Goddard, Oberth u.a. Poto?nik steuerte originale Ideen fiir eine VVeltraumstation in Form eines Rades bei, das durch Drehen kiinstliche Schvverekraft erzeugt, die an der Peripherie der der Erde gleich ist, vvahrend Energie mit Hilfe einer Sonnen-Dampf-Strom-Zentrale gewonnen vvird. Der geostationare Satellit ist seine Erfindung. Doch hat er fiir die Entvvicklung der Weltraumtechnik nicht nur technische Details beigesteuert, sondern auch einen ganzheitlichen strategi-schen Plan fiir ein stufenvveises Vordringen des Menschen in den Weltraum entvvorfen. Die bisherige Realisierung dieses Plane? hat im grofien und ganzen Poto?niks Voraussagungen bestatigt, die, allem Anschein nach, auch noch in Zukunft fruchtbringend vver-den. Deshalb gevvahrt Poto?niks Buch gleichzeitig einen Einblick in die Geschichte der Astronautik und stellt eine noch immer aktuelle Ankiindigung kiinftiger Ereignisse dar. Die Slovvenen sehen in Poto?nik einen der zahlreichen dem slowenischen Volk entstammenden Schaffenden, die in der Fremde wirkten, und deren Werk von universaler Bedeutung ist; indem eine solche Personlichkeit in der Heimat popularisiert vvird, kehrt sie sozusa-gen in das Land ihrer Vorfahren zuriick.

Ubersetzung: Madita ?etinc

Herman Poto?nik and his book

»Das Problem der Befahrung des Weltraums« (The Problem of Space Travel)

In 1929 the book »Das Problem der Befahrung des Weltraums« (The Problem of Space Travel) vvas published in Berlin. It vvas one of the basic vvorks during the pioneer days of aeronautics. The author, who had taken the assumed name of Herman Noordung, vvas Slovene. His real name vvas Herman Poto?nik. His father, Joseph, vvas born in 1841 at the village of Razbor near Slovenj Gradec, vvhereas his mother, Minka Koko?inek, came from Maribor. His father vvas a doctor in the Austro-Hungarian navy and vvas stationed in Pulj, vvhere Herman vvas born on December 22, 1892. After Joseph's death, his vvidovv moved vvith the children to Maribor vvhere Herman attended primary school. He attended the military secondary schools in Fischau and Hranice in Moravia. From 1910-13 he continued his education at the technical military academv in Modling and graduated from it as a lieutenant specializing in building railvvavs and bridges. During the First World War he fought on the battlefields of Serbia, Bosnia and Galitsia and vvas promoted to the rank of Oberleutnant. He savv out the end of the vvar on the south-vvestern front betvveen the rivers So?a and Piava. Because he suffered from tuberculosis, he vvent into retirement in 1919, having reached the rank of captain. From 1918 to 1922 he studied machine engineering in Vienna and became an engineer in 1925. He did not take a job, but devoted himself entirely to the problems of rocket and space technology. To many of his contemporaries his ideas seemed fantastic. Hovve-ver, he vvas taken seriously by Hermann Oberth and his circle, and this made him dravv closer to the German North and to adopt the pseudonym Noordung. Struggling vvith his advancing illness, he vvrote his book and finished it only in 1928. He added 100 illustrations and lived to see its publication in the follovving year. He died on August 27, 1929, in Vienna, vvhere he vvas also buried.

Poto?nik's book vvas reprinted in 1938, but this is its first transla-tion into Slovene. In the meantime the vvork vvas highly praised. Thus VVernher von Braun vvrote that it vvas a turning-point in the field of rocket and space technology and that it vvas a standard vvork for the space engineers of his generation. Experts in space medicine also regard Poto?nik as one of its founders. Today his vvork is mentioned along vvith that of the founders of astronautics and the author's name is ranked longside among those of Ciolkovski, Goddard, Oberth etc. Poto?nik contributed ideas for a space station in the form of a vvheel, vvhich vvould produce artificial gravity by rotating, vvhich in its circumfernce vvould equal the gravity of the earth and obtain energy by a combination of a sun, steam and eletrical povver engine. The geostation satelite is Poto?niki invention. Hovvever, he not only contributed engineering details to space technology, but also designed a complete strategic plan for man's gradual progress in space. What has been achieved so far, has mainly confirmed Poto?nik's forecasts, vvhich will evidently continue to prove accurate in times to come. This Poto?nik's book is at the same tirne an insight into the history of astronautics and a topical forecast of future events. The Slovenes, hovvever, look upon him as one of those creative people who emerged from this country, then vvorked on foreignu soil and achieved international farne. By publicizing his vvork, we can welcome his return to the country of his ancestors.

Translated by Alenka Gori?an

En 1929 est paru a Berlin le livre Das Problem der Befahrung des VVeltraums une oeuvre de base de l'epoque des pionniers de l'astronautique. L'auteur qui a signe son livre de pseudonyme Hermann Noordung, est Slovene du cote du pere et du cote maternel et son vrai nom, c'est Herman Poto?nik. Son Pere Joseph est ne en 1841 dans le village do Razbor pres de Slovenj Gradec et sa mere, Minka Koko?inek est nee a Maribor. Son pere etant medecin de la marine de guerre austro-hongroise a ete de service a Pulj ou le 22 decembre 1892 est ne son fils Herman. Apres la mort de Joseph en 1894, la veuve a demenage avec ses enfants a Maribor ou Herman a termine sa scolarite primaire. II a frequente ensuite 1'ecole militaire a Fischau et a Hranice en Moravie. Dans les annees 1910-13, il a frequente 1'Academie militaire technique a Modling qu'il a termine comme specialiste en construction des chemin des ferset des ponts au grade de sous-lieutenant. Pendant la premiere guerre mondiale, il a ete aux champs de bataille en Serbie, en Bosnie, en Gallicie et il a ete promu lieutenant. II a vu la fin de la guerre au champs de bataille entre Isonzo et Piave. Tuberculeux, il a ete retraite en 1919 au grade de capitaine. En 1918-22, il a fait les etudes a la faculte de machinerie a Vienne et il a ete promu ingenieur en 1925 sans prendre emploi ensuite, car il s'est completement voue aux problemes de la technique des fusees et de 1'espace. Ses contemporains ont trouve ses idees trop fantastiques de maniere que le fait seul qu'il etait pris au serieux par Hermann Oberth et son cercle l'a reproche encore plus du Nord allemand et l'a pousse a prendre le pseudonyme de Noordung. Voulant 1'emporter sur sa maladie progressive, il s'empres-sait a ecrire son livre et il l'a terminee en 1928 et enrichi de 100 illustrations. 111 n'a vecu que pour voir sa parution 1'annee suivante et il est mort le 27 aout 1929 a Vienne ou il a ete aussi enterre.

Le livre de Poto?nik a eu une deuxieme edition en 1938 mais il parait maintenant pour la premiere fois en traduction slovene. Entretemps, cette oeuvre a obtenu les plus hautes appreciations. Le noble Wernehr Braun a ecrit, par exemple, que cet ouvrage represente dans le champ de la techinique des fusees et de l'astronautique un tournant decisif et qu'il servait de manuel a tous les techniciens de l'astronautique de sa generation. Poto?nik est considere comme un des fondateurs de la medecine spatiale. A notre epoque, son livre est cite parmi les ouvrages fondamentaux de l'astronautique et son auteur se trouve aux cotes de Ciolkovski, Goddard, Oberth ete. Poto?nik a contribue des idees originales pour la construction d'une station spatiale en forme d'une roue qui a la peripherie du cercle produit une pesanteur artificielle egale a celle terrestre par la rotation et en se servant de 1'energie acquise par une centrale solaire-avapeur-electrique. Le satellite geostationnaire est aussi son invention. Poto?nik a contribue au progres de la technique spatiale beaucoup plus que seulement des particularites d'ingenieur, car il a donne un plan strategique complet pour 1'invasion de 1'espace par 1'homme. Jusqu' ici les realisations de ce plan ont confirme en general les previsions de Poto?nik et il semble qu'il va etre de meme au futur. Le livre de Poto?nik est a la fois un apercu de l'histoire de l'astronautique et une vision toujours actuelle des evenements futurs. Les Slovenes considerent Poto?nik comme un de ces createurs provenant de leur nation qui travaillaient a 1'etranger et qui ont obtenu des resultats d'une importance universelle. Par le popularisation de son travail dans notre pays, cette personnalite »revient« dans la patrie de ses ancetres.

Traduit par Jo?ica Pire

Maribor